Natisni Natisni

Navodila za vlagatelje, katerih vloga za uveljavitev pravice do družinskih prejemkov je bila odstopljena na podlagi uredbe (ES) št. 883/2004

Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti (v nadaljevanju Uredba) na ravni Evropske unije ureja področje socialne varnosti in se uporablja za zaposlene ali samozaposlene osebe in študente, za katere velja ali je veljala zakonodaja ene ali več držav članic, ter za njihove družinske člane.

Namen Uredbe je zagotoviti enakost obravnave vseh državljanov Evropske unije, ki so zaposleni oziroma samozaposleni v drugi državi članici, kot se obravnavajo državljani te države članice.

Primarna pristojnost države stalnega/dejanskega prebivališča otroka

V skladu z Uredbo mora družinske dajatve (otroški dodatek, dodatek za veliko družino, starševski dodatek, dodatek za nego otroka, delno plačilo za izgubljeni dohodek) primarno zagotavljati država stalnega oziroma dejanskega prebivališča otroka (npr. Slovenija), kadar je v tej državi ena od upravičenih oseb zaposlena v smislu Uredbe (npr. oče je zaposlen v Avstriji, mati pa v Sloveniji, kjer ima otrok stalno prebivališče). V tem primeru je Slovenija primarno pristojna država za izplačilo družinskih dajatev, zato mora upravičenec vložiti vlogo, s katero bo uveljavljal pravice do družinskih dajatev na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Druga država članica je v tem primeru le sekundarno pristojna, torej za izplačilo morebitne razlike med dajatvami, do katerih je oseba upravičena v državi stalnega prebivališča, in dajatvami, do katerih bi bila oseba sicer upravičena v drugi državi članici (v kolikor je višina družinskih dajatev v tej državi članici višja kot v državi stalnega prebivališča).

Primarna pristojnost druge države članice EU

Druga država članica (npr. Avstrija) postane primarno pristojna, kadar je v tej državi vsaj ena od upravičenih oseb do družinskih dajatev zaposlena v smislu Uredbe, v državi stalnega prebivališča (npr. Slovenija) pa nobena od upravičenih oseb ni zaposlena v smislu Uredbe.
To se praviloma zgodi, kadar:

  • je eden od staršev zaposlen v drugi državi članici (npr. v Avstriji), drugi pa v državi stalnega prebivališča ni zaposlen,
  • sta oba starša zaposlena v drugi državi članici.

Upravičena oseba mora zato pri pristojnem nosilcu v drugi državi članici (npr. Finanzamt ali Steiermärkische Gebietskrankenkasse v Avstriji, INPS v Italiji, Magyar Allamkincstar na Madžarskem…) vložiti vlogo za uveljavitev družinskih dajatev in priložiti obrazca E 411 in E401.

Kadar je za izplačilo družinskih dajatev primarno pristojna druga država članica, je država stalnega prebivališča sekundarno pristojna, torej le za izplačilo morebitne razlike v višini družinskih dajatev.

V kolikor krajevno pristojni center za socialno delo ugotovi, da Republika Slovenija na podlagi podatkov, navedenih na vlogi za uveljavitev pravice do družinskih prejemkov(1) v skladu z Uredbo ni primarno pristojna država članica, se vloga odstopi Centralni enoti. Centralna enota bo nato vlogo odstopila primarno pristojni državi članici. Odstopu bo Centralna enota priložila tudi izpolnjen obrazec E 411, na katerem bo potrjeno, da Republika Slovenija ni primarno pristojna država za izplačilo družinskih prejemkov.

Vlagatelji, katerih vlogo Centralna enota odstopi zaradi primarne pristojnosti druge države članice, morajo pravico do družinskih prejemkov uveljavljati pri krajevno pristojni instituciji v primarno pristojni državi članici v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo. Pri uveljavljanju pravice do družinskih prejemkov v primarno pristojni državi članici priložijo izpolnjen obrazec E 411, ki ga Centralna enota priloži obvestilu o odstopu vloge.

V primeru, da je znesek družinskih prejemkov, do katerega so vlagatelji upravičeni v drugi državi članici, nižji od zneska družinskih prejemkov, do katerega bi bili sicer upravičeni v Republiki Sloveniji, lahko v Republiki Sloveniji uveljavljajo le razliko v višini prejemkov.

Kadar bodo vlagatelji v Republiki Sloveniji uveljavljali razliko in bo Centralna enota ugotovila, da so do nje upravičeni, se bo le-ta praviloma izplačala v enkratnem izplačilu za preteklo leto (npr. za leto 2012 se bo razlika izplačala v letu 2013). Izplačila se izvajajo dvakrat letno (predvidoma v mesecu aprilu in novembru, odvisno od časa vložitve vloge in pridobitve potrebnih dokazil).

V kolikor bodo vlagatelji, katerih vloga je bila odstopljena zaradi primarne nepristojnosti, želeli v Republiki Sloveniji uveljavljati razliko pri družinskih prejemkih za leto 2012, je potrebno izpolniti priloženo izjavo(2). V naslednjih letih pa bo potrebno na Centralno enoto vložiti novo vlogo za razliko pri družinskih prejemkih.

POMEMBNO OPOZORILO:
Pravico do družinskih prejemkov morajo upravičenci uveljavljati v drugi državi članici (primarno pristojna država), vse dokler je druga država članica primarno pristojna. Ko pogoji za uveljavljanje celotnih družinskih prejemkov v drugi državi članici niso več izpolnjeni (torej primarna pristojnost spet preide na Republiko Slovenijo), morajo vlagatelji nemudoma vložiti vlogo za družinske prejemke na krajevno pristojnem centru za socialno delo v Republiki Sloveniji.
Praviloma se bo to zgodilo, ko se ena od upravičenih oseb zaposli v Republiki Sloveniji v smislu Uredbe (prične opravljati poklicno ali nepoklicno gospodarsko dejavnost) oziroma ko mednarodni element ni več izpolnjen (noben od staršev ni več zaposlen v drugi državi članici v smislu Uredbe).
O tem je potrebno čim prej obvestiti tudi pristojni organ v drugi državi članici, da ne bo prihajalo do preplačil.

(1) Izvozljive dajatve so otroški dodatek, starševski dodatek, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, delno plačilo za izgubljeni dohodek.
(2) Glej Izjavo za uveljavljanje razlike v Republiki Sloveniji (PDF).