Natisni Natisni

Navodila za vlagatelje, katerih primarno pristojna država za izplačilo družinskih dajatev, na podlagi Uredbe (ES) št. 883/2004, ni Republika Slovenija

Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti (v nadaljevanju Uredba) na ravni Evropske unije ureja področje socialne varnosti in se uporablja za zaposlene ali samozaposlene osebe in študente, za katere velja ali je veljala zakonodaja ene ali več držav članic, ter za njihove družinske člane.

Namen Uredbe je zagotoviti enakost obravnave vseh državljanov Evropske unije, ki so zaposleni oziroma samozaposleni v drugi državi članici, kot se obravnavajo državljani te države članice.

V skladu z Uredbo mora družinske dajatve[1] (otroški dodatek, dodatek za veliko družino, starševski dodatek, dodatek za nego otroka, delno plačilo za izgubljeni dohodek) primarno zagotavljati država stalnega oziroma dejanskega prebivališča otroka (npr. Slovenija), kadar je v tej državi ena od upravičenih oseb zaposlena v smislu Uredbe (npr. oče je zaposlen v Avstriji, mati pa v Sloveniji, kjer ima otrok stalno prebivališče). V tem primeru je Slovenija primarno pristojna država za izplačilo družinskih dajatev, zato mora upravičenec vložiti vlogo, s katero bo uveljavljal pravice do družinskih dajatev na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Druga država članica je v tem primeru le sekundarno pristojna, torej za izplačilo morebitne razlike med dajatvami, do katerih je oseba upravičena v državi stalnega prebivališča, in dajatvami, do katerih bi bila oseba sicer upravičena v drugi državi članici (v kolikor je višina družinskih dajatev v tej državi članici višja kot v državi stalnega prebivališča).

Druga država članica (npr. Avstrija) postane primarno pristojna, kadar je v tej državi vsaj ena od upravičenih oseb do družinskih dajatev zaposlena v smislu Uredbe, v državi stalnega prebivališča (npr. Slovenija) pa nobena od upravičenih oseb ni zaposlena v smislu Uredbe. To se praviloma zgodi, kadar:

  • je eden od staršev zaposlen v drugi državi članici (npr. v Avstriji), drugi pa v državi stalnega prebivališča ni zaposlen,
  • sta oba starša zaposlena v drugi državi članici.

Upravičena oseba mora zato pri pristojnem nosilcu v drugi državi članici (npr. Finanzamt ali Krankenkasse v Avstriji, INPS v Italiji, Magyar Allamkincstar na Madžarskem…) vložiti vlogo za uveljavitev družinskih dajatev.

Kadar je za izplačilo družinskih dajatev primarno pristojna druga država članica, je država stalnega prebivališča sekundarno pristojna, torej le za izplačilo morebitne razlike v višini družinskih dajatev.

V kolikor krajevno pristojni center za socialno delo ugotovi, da Republika Slovenija na podlagi podatkov, navedenih na vlogi za uveljavitev pravice do družinskih prejemkov v skladu z Uredbo ni primarno pristojna država članica, se vloga odstopi Centralni enoti. Centralna enota nato drugo državo članico obvesti z obrazcem F002, da Republika Slovenija ni primarno pristojna država za izplačilo družinskih prejemkov in hkrati sporoči datum vložitve vloge v Republiki Sloveniji. Enako Centralna enota stori v primerih, ko vlagatelj vloži vlogo neposredno na Centralni enoti.

Vlagatelji, za katere Republika Slovenija ni primarno pristojna država za izplačilo družinskih prejemkov, morajo pravico do družinskih prejemkov uveljavljati pri krajevno pristojni instituciji v primarno pristojni državi članici v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo.

V primeru, da je znesek družinskih prejemkov, do katerega so vlagatelji upravičeni v drugi državi članici, nižji od zneska družinskih prejemkov, do katerega bi bili sicer upravičeni v Republiki Sloveniji, lahko v Republiki Sloveniji uveljavljajo le razliko v višini prejemkov.

V kolikor bodo vlagatelji želeli v Republiki Sloveniji uveljavljati razliko pri družinskih prejemkih, je potrebno izpolniti priloženo izjavo[2] (predvidoma v primerih, ko je v primarno pristojni državi znesek družinskih prejemkov nižji kot v Republiki Sloveniji).

  

POMEMBNO OPOZORILO:

Pravico do družinskih prejemkov morajo upravičenci uveljavljati v drugi državi članici (primarno pristojna država), vse dokler je druga država članica primarno pristojna. Ko pogoji za uveljavljanje celotnih družinskih prejemkov v drugi državi članici niso več izpolnjeni (torej primarna pristojnost spet preide na Republiko Slovenijo), morajo vlagatelji nemudoma vložiti vlogo za družinske prejemke na krajevno pristojnem centru za socialno delo v Republiki Sloveniji.

Praviloma se bo to zgodilo, ko se ena od upravičenih oseb zaposli v Republiki Sloveniji v smislu Uredbe (prične opravljati poklicno ali nepoklicno gospodarsko dejavnost) oziroma ko mednarodni element ni več izpolnjen (noben od staršev ni več zaposlen v drugi državi članici v smislu Uredbe).

O tem je potrebno čim prej obvestiti tudi pristojni organ v drugi državi članici, da ne bo prihajalo do preplačil.

 

[1] Izvozljive dajatve so otroški dodatek, dodatek za veliko družino, starševski dodatek, dodatek za nego otroka, delno plačilo za izgubljeni dohodek.

[2] Glej Izjavo za uveljavljanje razlike v Republiki Sloveniji.