Natisni Natisni

Primarna ali sekundarna pristojnost za izplačevanje družinskih dajatev

Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti (v nadaljevanju Uredba) na ravni Evropske unije ureja področje socialne varnosti in se uporablja za zaposlene ali samozaposlene osebe in študente, za katere velja ali je veljala zakonodaja ene ali več držav članic, ter za njihove družinske člane.

Namen Uredbe je zagotoviti enakost obravnave vseh državljanov Evropske unije, ki so zaposleni oziroma samozaposleni v drugi državi članici, kot se obravnavajo državljani te države članice.

Primarna pristojnost države stalnega/dejanskega prebivališča otroka

V skladu z Uredbo mora družinske dajatve (otroški dodatek, dodatek za veliko družino, starševski dodatek, dodatek za nego otroka, delno plačilo za izgubljeni dohodek) primarno zagotavljati država stalnega oziroma dejanskega prebivališča otroka (npr. Slovenija), kadar je v tej državi ena od upravičenih oseb zaposlena v smislu Uredbe (npr. oče je zaposlen v Avstriji, mati pa v Sloveniji, kjer ima otrok stalno prebivališče). V tem primeru je Slovenija primarno pristojna država za izplačilo družinskih dajatev, zato mora upravičenec vložiti vlogo, s katero bo uveljavljal pravice do družinskih dajatev na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Druga država članica je v tem primeru le sekundarno pristojna, torej za izplačilo morebitne razlike med dajatvami, do katerih je oseba upravičena v državi stalnega prebivališča, in dajatvami, do katerih bi bila oseba sicer upravičena v drugi državi članici (v kolikor je višina družinskih dajatev v tej državi članici višja kot v državi stalnega prebivališča).

 

Praktični primeri:

  • Če dobite v Sloveniji pozitivno odločbo, boste v tujini prejeli razliko med otroškim dodatkom, do katerega ste bili upravičeni v Sloveniji, in otroškim dodatkom, do katerega bi bili upravičeni v tujini.
  • Če v Sloveniji niste upravičeni do otroškega dodatka, ker presegate cenzus, boste v državi, kjer je en od staršev zaposlen, prejeli celoten otroški dodatek po zakonodaji te države (vlogo za otroški dodatek morate vložiti v Sloveniji vsakih 12 mesecev oz. v primeru spremembe).
  • V primeru, da je Slovenija primarno pristojna država, ter ne vložite vloge v Sloveniji, bo na obrazcu E411 potrjeno, da v Sloveniji niste vložili vloge, zraven pa bomo priložili tabelo z višinami otroških dodatkov v Sloveniji. V takih primerih vam lahko druga država članica odšteje najvišji otroški dodatek, ki bi ga lahko prejeli v Sloveniji. V državah, ki ne izplačujejo otroškega dodatka za nazaj, pa vam lahko sploh ne bodo odobrili otroškega dodatka za nazaj. V praksi je največ težav takrat, ko prvič prejmete zavrnjeno odločbo, ker presegate cenzus ter potem vloge za otroški dodatek ne vložite več.
  • Če je bila vloga za otroški dodatek zavržena, ker npr. niste predložili ustrezne dokumentacije, bo na obrazcu E411 prav tako potrjeno, da niste vložili vloge v Sloveniji.

 

Primarna pristojnost druge države članice EU

Druga država članica (npr. Avstrija) postane primarno pristojna, kadar je v tej državi vsaj ena od upravičenih oseb do družinskih dajatev zaposlena v smislu Uredbe, v državi stalnega prebivališča (npr. Slovenija) pa nobena od upravičenih oseb ni zaposlena v smislu Uredbe.
To se praviloma zgodi, kadar:

  • je eden od staršev zaposlen v drugi državi članici (npr. v Avstriji), drugi pa v državi stalnega prebivališča ni zaposlen,
  • sta oba starša zaposlena v drugi državi članici.

Upravičena oseba mora zato pri pristojnem nosilcu v drugi državi članici (npr. Finanzamt ali Steiermärkische Gebietskrankenkasse v Avstriji, INPS v Italiji, Magyar Allamkincstar na Madžarskem…) vložiti vlogo za uveljavitev družinskih dajatev in priložiti obrazca E 411(1) in E401.

Kadar je za izplačilo družinskih dajatev primarno pristojna druga država članica, je država stalnega prebivališča sekundarno pristojna, torej le za izplačilo morebitne razlike v višini družinskih dajatev. Razlika(2) se v Republiki Sloveniji uveljavlja na Centralni enoti za starševsko varstvo in družinske prejemke na podlagi izjave(3), ki se pošlje na spodaj navedeni naslov.

V drugi državi članici mora upravičena oseba uveljavljati pravico do otroškega dodatka, vse dokler je druga država članica primarno pristojna. Ko pogoji za uveljavljanje celotnega otroškega dodatka v drugi državi članici niso več izpolnjeni (torej primarna pristojnost spet preide na Republiko Slovenijo), mora upravičena oseba nemudoma vložiti vlogo za uveljavitev pravic do družinskih dajatev na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Praviloma se bo to zgodilo, ko se ena od upravičenih oseb zaposli oziroma samozaposli v Republiki Sloveniji v smislu Uredbe oziroma ko mednarodni element ni več izpolnjen (noben od staršev ni več zaposlen v drugi državi članici v smislu Uredbe).

O tem je potrebno čim prej obvestiti tudi pristojni organ v drugi državi članici, da ne bo prihajalo do preplačil.

 

Določanje primarne pristojnosti v primeru razvezanih staršev

 

V redkejših primerih je lahko določitev primarne ali sekundarne pristojnosti težja. Takrat se čimprej obrnite na Centralno enoto. Če nas ne dobite po telefonu, lahko pošljete email na gpcsd.ce@gov.si.

Uredba 883/2004 se, poleg držav članic EU, uporablja tudi na Norveškem, Islandiji, Lihtenštajnu in, do spremembe zdajšnjih sporazumov, tudi v Švici.

 

(1) Glej Navodila za izpolnjevanje obrazca E 411. Obrazci serije E400.
(2) Glej Navodila za vlagatelje, katerih vloga za uveljavitev pravice do družinskih dajatev je bila zaradi primarne pristojnosti druge države članice EU odstopljena na podlagi Uredbe (ES) št. 883/2004.
(3) Glej Izjavo za uveljavljanje razlike v Republiki Sloveniji (PDF).