Natisni Natisni

Obravnava otrok in mladostnikov s težavami v odraščanju

Postopek

  • proučitev vloge
  • razgovor s starši in mladostnikom (raziskovanje socialne mreže, ugotoviti otrokove težave in mogoče načine njihovega reševanja, podpora otroku, po potrebi obisk na domu, sodelovanje z drugimi vključenimi institucijami, vključitev otroka v različne aktivnosti (razbremenitev staršev), vključitev v družinsko terapijo, svetovalni center, možnost sklica medinstitucionalnega tima, načrt dela z otrokom in starši)
  • družini se ponudi možnost vključitve v socialnovarstvene storitev (osebna pomoč, pomoč družini za dom)

 

Delo z mladoletnimi storilci kaznivih dejanj

Veliko staršev se srečuje z vprašanji, ko njihovi mladoletni otroci storijo kaznivo dejanje, zanima jih kaj lahko naredijo, kako poteka postopek. Otroci do 14. leta kazensko niso odgovorni, to pomeni, da se jih ne obravnava na sodišču. Center za socialno delo (v nadaljevanju: center) dobi obvestilo o storjenem kaznivem dejanju otroka in opravi razgovor s starši in otrokom, ter jim poda informacije o možnih socialno varstvenih storitvah.

Ko mladostnik dopolni 14. let postane kazensko odgovoren. Po prejemu ovadbe, ki jo poda policija, tožilstvo zahteva uvedbo pripravljalnega postopka. Postopek zoper mladoletnika se lahko uvede za vsa kazniva dejanja na zahtevo tožilca. O uvedbi pripravljalnega postopka je obveščen center, ki mora v skladu s 469. členom Zakona o kazenskem postopku pridobiti podatke o mladostnikovi zrelosti, okoliščinah in razmerah v katerih živi in vse druge okoliščine, ki se tičejo mladostnikove osebnosti. Opravi se razgovor s starši in mladoletnikom in se pripravi poročilo za sodišče. Strokovni delavci centra so prisotni na sejah senata in glavnih obravnavah. Javnost je izključena pri obravnavi mladoletnikov.

 

Vzgojni ukrepi

V 6. poglavju Kazenskega zakonika Republike Slovenije so navedeni vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike. Namen vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike je, da se mladoletnim storilcem kaznivih dejanj z varstvom in pomočjo, z nadzorom nad njimi, njihovih strokovnim usposabljanjem in razvijanjem njihove osebne odgovornosti zagotovijo njihova vzgoja, prevzgoja in pravilen razvoj.

Vrste vzgojnih ukrepov:

  1. Ukor
  2. Navodila in prepovedi
    • osebno se opravičiti oškodovancu
    • poravnati se z oškodovancem
    • redno obiskovati šolo
    • usposabljati se za poklic ali sprejeti zaposlitev
    • nastaniti se pri določeni družini, domu ali drugje
    • opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalnih skupnosti
    • zdraviti se v ustrezni zdravstveni organizaciji
    • obiskovati vzgojno, poklicno, psihološko ali drugo posvetovalnico
    • udeležiti se programov socialnega treninga
    • opraviti preizkus znanja prometnih predpisov
    • prepoved vožnje motornega vozila
  3. Nadzorstvo organa socialnega varstva (Ta vzgojni ukrep se izreka, če mladoletnik trajneje potrebuje strokovno pomoč in nadzorstvo, ukrep se izreka za najmanj eno leto in ne več kot tri leta.)
  4. Oddaja v vzgojni zavod (Ta vzgojni ukrep se izreče v primeru, da mladoletnik potrebuje stalen nadzor in strokovno vodstvo, časovno je omejen na najmanj 6 mesecev in največ 3 leta.)
  5. Oddaja v prevzgojni dom (Ukrep oddaje v prevzgojni dom se izreka v primerih, ko gre za težja kazniva dejanja, ponavljanje kaznivih dejanj oziroma če so bili prej izrečeni drugi vzgojni ukrepi, ki niso dosegli namena vzgoje in prevzgoje. Tudi tu je omejitev najmanj 1 leto in največ tri leta.)
  6. Oddaja v zavod za usposabljanje (Če je mladoletnik moten v duševnem ali telesnem razvoju mu sme sodišče izreči namesto oddaje v vzgojni zavod ali prevzgojni dom oddajo v ustrezen zavod za usposabljanje. V zavodu sme mladoletnik ostati dokler je to potrebno za njegovo zdravje, varstvo in usposabljanje vendar najdlje tri leta.)

 

Namestitev otrok in mladostnikov v stanovanjske skupine / vzgojne zavode

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR) v 121. členu določa, da sme center za socialno delo sam ali v sporazumu s starši oddati otroka v zavod zaradi njegove osebnostne ali vedenjske motenosti, ki bistveno ogroža njegov zdrav osebnostni razvoj. Center odloči o ustavitvi izvrševanja ukrepa takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil ukrep izrečen. Ukrep lahko traja najdalj tri leta, izjemoma pa se lahko podaljša.
Otrok, ki dopolni osemnajst let, sme ostati v zavodu le v primeru, da v to privoli.

Najpogostejši razlogi za namestitev so učne težave povezane z vedenjskimi težavami in nemočjo staršev ter socialna ogroženost (odsotnost staršev, bolezen staršev). Otroke in mladostnike se namešča v stanovanjske skupine in vzgojne zavode takrat, ko so izčrpane vse druge možnosti in ko se oceni, da bo obravnava v bolj strukturiranem okolju izboljšala otrokov/mladostnikov položaj.

 

Postopek namestitve

S starši in otrokom/mladostnikom se pogovori o problemih, ki jih imajo, o dosedanjih načinih reševanja, o tem kdo vse je bil vključen v pomoč. Skupaj se preuči vse razloge za oddajo v stanovanjsko skupino/vzgojni zavod in pregleda ali za rešitev obstajajo druge možnosti. Starše in otroka/mladostnika se seznani z obstoječimi stanovanjskimi skupinami in vzgojnimi zavodi, z zahtevami za sprejem (prostovoljna odločitev otroka/mladostnika, stanovanjske skupine zahtevajo tudi vključenost v šolanje ali druge izobraževalne oblike ali delo). Skupaj se definira okoliščine in čas v katerem se predvideva, da bo namestitev potrebna. Tako starši, kot otrok/mladostnik podajo izjavo glede namestitve. V izjavi na kratko opišejo svoj problem ter želje in pričakovanja od namestitve.

Da bi bil otrok/mladostnik in njegovi starši čimbolj seznanjeni kam bo otrok/mladostnik nameščen, kje bo živel, kaj se bo z njim dogajalo, si skupaj ogledamo izbrano stanovanjsko skupino/vzgojni zavod. Ogledamo si prostor, vzgojitelji nas seznanijo z načinom življenja in dela v skupini/zavodu, s pravili, pravicami in dolžnostmi stanovalcev. Otrok/mladostnik predstavi svoj problem, pogovorimo se o željah in pričakovanjih, o tem, kdaj bi bil možen sprejem in kaj vse potrebuje otrok/mladostnik ob sprejemu (dokumenti, garderoba). Spregovorimo tudi o trajanju, ciljih in načrtih bivanja v skupini/zavodu ter o nalogah, obveznostih otroka/mladostnika, staršev, vzgojiteljev in strokovnega delavca centra.

Na centru se imenuje strokovna komisija, ki jo sestavljajo trije strokovni delavci. Njena naloga je, da preuči ustreznost namestitve in o tem poda pisno mnenje. Sledi ustna obravnava na centru, o kateri se piše zapisnik. Nato center izda odločbo o namestitvi.

Otrok/mladoletnik lahko ostane v stanovanjski skupini/vzgojnem zavodu do najdalj treh let. Če v tem času dopolni 18 let, lahko v stanovanjski skupini/vzgojnem zavodu ostane le v primeru, da se s tem strinja.
Postopek odpusta iz stanovanjske skupine/vzgojnega zavoda poteka podobno kot postopek namestitve (izjava otroka/mladostnika in njegovih staršev, mnenje stanovanjske skupine/vzgojnega zavoda, mnenje strokovne komisije CSD, ustna obravnava in na koncu odločba o odpustu iz stanovanjske skupine/vzgojnega zavoda).