Natisni Natisni

Rejništvo

Rejništvo je institut družinskega prava, urejen v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04- UPB1; v nadaljevanju: ZZZDR), kot posebna oblika varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši.

Samo izvajanje rejniške dejavnosti pa je predmet posebnega zakonskega urejanja v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06-odločba Ustavnega sodišča RS, 114/06-ZUTPG, 71/08-ZUTPG-A, 109/12-ZIRD-A; v nadaljevanju: ZIRD). Ta zakon ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje te dejavnosti, način izvajanja rejniške dejavnosti, način in njeno financiranje ter nekatera druga vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti.

 

Pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti

Vsak, ki želi postati rejnica oziroma rejnik, mora pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Postopek pridobitve dovoljenja je naslednji:

  • Prvi korak je, da se vsak, ki želi izvajati rejniško dejavnost, zglasi pri krajevno pristojnem centru za socialno delo (v nadaljevanju: center) glede na stalno prebivališče, kjer bo pridobil vse potrebne informacije.
  • V kolikor se oseba odloči, da želi postati rejnica oziroma rejnik, pri centru vloži vlogo za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti.
  • Center ugotovi, ali oseba izpolnjuje pogoje, določene v ZIRD-u, to je, da ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ima zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo in mora biti polnoletna. Poleg tega za osebo tudi ne sme obstajati noben zakonski zadržek, in sicer, osebi ne sme biti odvzeta roditeljska pravica in poslovna sposobnost, kot tudi ne sme živeti z osebo, kateri je bila odvzeta roditeljska pravica. Rejnik tudi ne more postati oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo; prav tako ne more postati rejnik oseba, ki živi s to osebo.
  • V nadaljevanju center pripravi oceno o primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti.
  • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti enkrat letno razpiše potrebe po novih rejniških družinah in določi rok, do katerega je potrebno vloge posredovati na ministrstvo (rok je v mesecu septembru vsakega leta).
  • Zakonsko določena Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti izmed vseh prejetih vlog izbere kandidate, ki so po mnenju komisije primerni za izvajanje rejniške dejavnosti ter jih napoti na usposabljanje.
  • Usposabljanja trajajo 10-12 ur (dvakrat po en dan) in pomenijo »piko na i« celotnemu postopku. Vsebine usposabljanj predpisuje Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti.
  • Na podlagi uspešno zaključenega usposabljanja ministrstvo izda kandidatom dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti in jih vpiše v evidenco dovoljenj.

Krajši je postopek pridobitve dovoljenja, ko se izkaže, da bi bilo za konkretnega otroka najbolje, da skrb zanj prevzame otrokov sorodnik. V takšni situaciji otrokovemu sorodniku ni potrebno kandidirati po zgornjem postopku, pač pa ministrstvo izda otrokovemu sorodniku dovoljenje na podlagi njegove vloge pri centru rejnika ter pisne in obrazložene ugotovitve pristojnega centra, da je tovrstna oblika rejništva v konkretnem primeru v otrokovo korist. Kot otrokovi sorodniki se po ZIRD-u štejejo otrokova stara mati, stari oče, stric, teta, brat in sestra. Novela ZIRD-a dopušča še eno izjemo, in sicer, da se lahko izjemoma izda dovoljenje tudi osebi, ki ni otrokov sorodnik, če se izkaže, da je za konkretnega otroka zaradi njegovih potreb le s tovrstno obliko rejništva mogoče zagotoviti varstvo in vzgojo, ki je v njegovo največjo korist.

 

Namestitev otroka v rejniško družino

Po odločitvi, da se določenega otroka namesti v rejniško družino, je naloga centra, da med rejniki, ki imajo dovoljenje, izbere rejniško družino, ki ustreza potrebam otroka. Z izbranim rejnikom center sklene rejniško pogodbo, v kateri se natančneje opredeli rejniško razmerje s pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Čas namestitve otroka v rejniško družino je odvisen od potreb otroka po namestitvi.

Po namestitvi vsakega otroka v rejništvo center oblikuje skupino, ki načrtuje in spremlja rejništvo za posameznega otroka. V okviru tako imenovane individualne projektne skupine se pripravi konkretni načrt izvajanja rejništva, ki se po potrebi spreminja in prilagaja, spremlja se otrokov čustveni razvoj in vedenje, njegovo zdravje, odnose v rejniški družini, odnose z matično družino, odnose z vrstniki, ipd. V skupini se sprejemajo tudi dogovori o konkretnih nalogah posameznih članov individualne projektne skupine ter se dogovarjajo stiki. Strokovna delavka otroka je dolžna zagotavljati, da so vsi člani individualne projektne skupine seznanjeni z vsemi pomembnimi informacijami glede posameznega rejništva.

Naloga centra je torej, da spremlja izvajanje rejniške dejavnosti, ves čas sodeluje z rejniško družino, otrokom ter njegovo biološko družino. Pri tem je pomembna naloga tudi načrtovanje prenehanja rejništva.

 

Rejniška pogodba

Za vsakega otroka morata center, v čigar pristojnost sodi otrok, in rejnica oziroma rejnik skleniti pisno rejniško pogodbo. V rejniški pogodbi se določijo pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank, zlasti pa obseg oskrbe otroka, ki je nameščen v družino, višino in način plačevanja rejnine, način in rok prenehanja rejniške pogodbe ter morebitne posebnosti rejništva v posameznem primeru.

Veljavnost rejniške pogodbe se lahko podaljša tudi po polnoletnosti osebe, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti, če ta s tem soglaša. Razlogi za podaljšanje:

  • če oseba zaradi motenj v telesnem in duševnem razvoju ni sposobna za samostojno življenje in delo,
  • če ta ostane v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja.

 

Izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic

Rejnik se lahko odloči, ali bo rejniško dejavnost opravljal kot edini poklic ali pa bo to izvajal poleg svojega poklica in sklenjenega delovnega razmerja. Ne glede na ta status, so dolžnosti rejnika v razmerju do rejenca enake.

ZIRD določa, da lahko rejnik/ca izvaja rejniško dejavnost kot poklic, pod pogojem:

  • da ni v delovnem razmerju ali družbenik zasebne družbe ali zavoda v Republiki Sloveniji, ki je hkrati poslovodna oseba, ne sme opravljati druge dejavnosti kot edini ali glavni poklic, na podlagi katere je vključen/a v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in
  • izpolnjevati mora normativ – istočasno mora imeti nameščene tri otroke, od tega vsaj dva za obdobje celega meseca.

Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se poleg rejnine zagotovi tudi plačilo prispevkov za socialno varnost v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov za socialno varnost.