Natisni Natisni

Skrbništvo

Skrbništvo za posebni primer

Pravna podlaga

211. in 213. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

Kdaj center za socialno imenuje skrbnika za posebni primer

Skrbnika se posebni primer lahko center za socialno delo postavi:

  • odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika,
  • neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da kdo za to premoženje skrbi,
  • osebi, ki je ne more zastopati zakoniti zastopnik zaradi nasprotujočih si interesov (med starši in otroci, skrbnikom in varovancem, ipd.),
  • v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika (npr. kadar zaradi bolezni, kot so demenca, koma, možganska kap, začasna huda psihična motnja, ne more izražati svoje prave volje, ali razumeti posledic svojih ravnanj).

Začetek postopka

Vsi postopki imenovanja skrbnika se začnejo po uradni dolžnosti, torej vedno takrat, kadar center za socialno delo izve za osebo, ki potrebuje določeno obliko varstva svojih pravic, koristi in interesov.
Pobudo za začetek postopka imenovanja skrbnika za posebni primer lahko poda vsakdo, ki smatra, da je za pravice, koristi in interese posameznika to potrebno.

Skrbnik

Skrbnik je lahko oseba, ki ji ni odvzeta poslovna sposobnost, oseba, ki ji ni odvzeta roditeljska pravica, oseba, katere koristi niso v navzkrižju s koristmi varovanca in oseba, od katere je glede na njene osebnostne lastnosti in razmerja z varovancem mogoče pričakovati, da bo svoje dolžnosti vestno in pošteno opravila. Dolžnost skrbnika je prostovoljna in častna.

Zakon določa, da če je to mogoče, in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se za skrbnika imenuje njegov sorodnik.

Pri imenovanju skrbnika center za socialno delo upošteva želje varovanca, če jih je zmožen izraziti, ter želje njegovih bližnjih sorodnikov, če je to varovancu v korist.

Obseg skrbnikovih dolžnosti in pravic

Pri postavitvi skrbnika za posebni primer določi center za socialno delo obseg dolžnikovih dolžnosti in pravic, upoštevajoč okoliščine vsakega posameznega primera. Center za socialno delo pa mora pri tem upoštevati predvsem potrebe in koristi varovanca.

Skrbnik mora vestno in skrbno opraviti naloge, ki so določene v odločbi centra za socialno delo, o opravljenih nalogah pa centru za socialno delo poročati v odločbi navedenem roku oziroma vsako leto, kot tudi kadar center za socialno delo to zahteva.

 

Skrbništvo

Pravna podlaga

206. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

Kdaj center za socialno delo osebo postavi pod skrbništvo

Center za socialno delo postavi pod skrbništvo osebe, ki jim je po odločbi sodišča odvzeta poslovna sposobnost. Osebi pod skrbništvom postavi center za socialno delo skrbnika.

Postavitev pod skrbništvo in prenehanje skrbništva se vpiše v rojstno matično knjigo.

Začetek postopka

Postopek postavitve pod skrbništvo in imenovanja skrbnika se začne, ko center za socialno delo prejme pravnomočni sklep sodišča o (delnem ali popolnem) odvzemu poslovne sposobnosti.

Skrbnik

Skrbnik je lahko oseba, ki ji ni odvzeta poslovna sposobnost, oseba, ki ji ni odvzeta roditeljska pravica, oseba, katere koristi niso v navzkrižju s koristmi varovanca in oseba, od katere je glede na njene osebnostne lastnosti in razmerja z varovancem mogoče pričakovati, da bo svoje dolžnosti vestno in pošteno opravljala. Dolžnost skrbnika je prostovoljna in častna.

Zakon določa, da če je to mogoče, in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se za skrbnika imenuje njegov sorodnik.

Pri imenovanju skrbnika center za socialno delo upošteva želje varovanca, če jih je zmožen izraziti, ter želje njegovih bližnjih sorodnikov, če je to varovancu v korist.

Obseg skrbnikovih dolžnosti in pravic

Skrbnik zastopa varovanca in je dolžan vestno skrbeti za njegovo osebnost, pravice in koristi ter skrbno upravljati z njegovim premoženjem. Če ima varovanec premoženje, odredi center za socialno delo naj se premoženje popiše, oceni in izroči skrbniku v upravo.

Skrbnik samostojno opravlja v varovančevem imenu in na njegov račun, kar spada v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja. Brez poprejšnje odobritve centra za socialno delo ne sme skrbnik storiti ničesar, kar bi presegalo okvire rednega poslovanja ali upravljanja varovančevega premoženja.

Skrbnik sme samo z odobritvijo centra za socialno delo odtujiti in obremeniti varovančeve nepremičnine, odtujiti iz varovančevega premoženja premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, odpovedati se dediščini ali volilu oziroma odkloniti darilo, ter storiti druge ukrepe, za katere tako določa zakon.

Skrbnik mora centru za socialno delo poročati in mu dati račun o svojem delu vsako leto kot tudi kadar center za socialno delo to zahteva.

 

Skrbništvo nad mladoletnimi

Pravna podlaga

201. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

Kdaj center za socialno delo mladoletno osebo postavi pod skrbništvo

Mladoletno osebo postavi Center pod skrbništvo, če nima staršev oz. če zanj starši ne skrbijo.

Postavitev pod skrbništvo in prenehanje skrbništva se vpiše v rojstno matično knjigo. Če ima varovanec nepremičnine, se postavitev pod skrbništvo in prenehanje skrbništva zaznamuje v zemljiški knjigi, s čimer se zagotovi varnost premoženja varovanca.

Začetek postopka

Postopek se začne po uradni dolžnosti, ko center za socialno delo prejme sklep o odvzemu roditeljske pravice obema staršema ali v primeru, ko otrok nima staršev, so ti neznani ali zanj ne skrbijo.

Namen skrbništva nad mladoletnimi

Namen skrbništva je, da se s skrbjo, vzgojo in izobrazbo vsestransko razvije osebnost mladoletnih varovancev in da se varovanci usposobijo za samostojno življenje. Skrbnik ni dolžan preživljati varovanca ali ga imeti pri sebi, mora pa poskrbeti za namestitev, vzgajanje, nego in oskrbo pri rejniku, v zavodu ali v domu.

Prenehanje skrbništva

Skrbništvo nad mladoletno osebo preneha, ko postane oseba polnoletna, če ga kdo posvoji ali če sklene zakonsko zvezo ali postane roditelj in se mu z odločbo sodišča prizna popolna poslovna sposobnost.

Skrbnik

Skrbnik je lahko oseba, ki ji ni odvzeta poslovna sposobnost, oseba, ki ji ni odvzeta roditeljska pravica, oseba, katere koristi niso v navzkrižju s koristmi varovanca in oseba, od katere je glede na njene osebnostne lastnosti in razmerja z varovancem mogoče pričakovati, da bo svoje dolžnosti vestno in pošteno opravljala. Dolžnost skrbnika je prostovoljna in častna.

Zakon določa, da če je to mogoče, in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se za skrbnika imenuje njegov sorodnik.

Pri imenovanju skrbnika center za socialno delo upošteva želje varovanca, če jih je zmožen izraziti, ter želje njegovih bližnjih sorodnikov, če je to varovancu v korist.

Obseg skrbnikovih dolžnosti in pravic

Skrbnik je zakoniti zastopnik varovanca, vendar brez soglasja centra za socialno delo ne more storiti ničesar, kar bi presegalo okvire rednega poslovanja ali upravljanja varovančevega premoženja.

Skrbnik sme samo z odobritvijo centra za socialno delo oddati mladoletnika v vzgojni zavod ali ga izročiti komu drugemu v vzgajanje, nego in oskrbo; vzeti mladoletnika iz šole ali spremeniti vrsto izobraževanja; odločati o izbiri poklica za mladoletnika ali opravljanju njegovega poklica ali storiti druge pomembnejše ukrepe, ki jih določa zakon.